2. NAGOVOR

Arnold Rikli: Ljubitelj gora in čudežni zdravilec Bleda – se je že pred 200 leti udejstvoval tudi na širšem območju Julijskih Alp

Vse večjemu številu pacientov iz vsega sveta je bilo v Riklijevem zdravilišču na Bledu koncem 19.stoletja na voljo že pet prijetnih parkov za svetlobno-zračne kopeli: trije v hribih ter dva v dolini; za gospode poleg Arnoldovih višav (Arnoldshöhe), Riklijev vrh na blejski Straži (Riklikulm) ter Rolandov park na Bledcu (Rolandheim). Marijin gaj (Marienheim) ter Hom nad Zasipom (Homberg) sta bila namenjena damam. Dve koloniji s skupnim številom 44. zračnih ut, prostorne in najmodernejše, z odličnim okusom opremljene kapacitete za prhanje in kopanje, v katerih so se nahajale tri galerije za sončne kopeli in različne inštalacije za vse mogoče aplikacije pare in vode, kot tudi svetal in zračen Zdraviliški salon s prostorno kuhinjo in s shrambami ter s pokrito obedovalnico za 120 oseb, je predstavljalo vrhunsko zdraviliško ponudbo tistega časa.

Za začetek atmosferskega zdravljenja v svetovnem merilu velja datum 9. 6. 1865, ko je Arnold Rikli obelodanil prvi svetlobno zračni center na grebenu nad Pasjim hrbtom nad Poljšico pri Gorjah. Ozdraveli, kot tudi krepkejši Riklijevi pacienti pa so že pred 200 leti raziskovali in spoznavali tudi širše območje Julijskih Alp.

Da bi vse večjemu številu blejskih gostov, čim bolj verodostojno pričaral vso lepoto edinstvene, do takrat še malo znane rajske pokrajine je že leta 1862 izdal unikaten ‘Kažipot okolice blejskega zdraviliškega kraja na Kranjskem’. To je bil prvi do sedaj znan in izredno popoln ter celovit turistični vodnik. Priročniku je kasneje dodal tudi natančen načrt blejske okolice z vrisanimi pešpotmi ter z glavnimi znamenitostmi.

V uvodniku je zapisal: »Romantični Bled, ki leži v ‘kranjski Švici’ ima zaradi raznolikega terena s svojimi hribčki, vznožji gora ter rečnimi strugami tako veličastno in značilno okolico, da za orientiranje v vseh smereh in skrivnih kotičkih resnično potrebujete veliko časa …« V prvem delu je opisal 11 pešpoti, trajajočih od 20 do 30 minut in v drugem 14 izletov od tri četrt do ene ure. V tretjem delu je nanizanih 12 sprehodov, ki trajajo od ene in tri četrt do dveh ur ter v četrtem delu še 12 ciljev, za katere se predvideva od dveh ur in pol do treh ur hoda. Sledijo opisi najbolj zanimivih izletniških točk v širšem območju: od Bohinja, Karavank, Zelenice, Krme, Vrat, Jezerske doline do samega vzpona na Triglav.

Arnold Rikli je bil že od prvih otroških dni pa vse do svojega zadnjega diha pravi planinec in resnični ljubitelj pohodništva. Njegovo neizmerno ljubezen do gora lahko začutimo že na prvih straneh njegove avtobiografije, v kateri že kot najstnik s polnim zanosom čustev ter vzhičenja opisuje prelepe snežne vršace, ob ‘katerih, mu je zastal tako dih kot korak’: “V nebo segajoči in zaslepljujoči ledeniški vrhovi so name pustili vtis božanskega veličanstva, čistosti, popolnosti in vsemogočnosti. Očaran ‘od glave do pete’ sem ves ganjen dolgo stal obsijan v soncu in pozneje v vročih dnevih pešačenja hrepeneče strmel vanje …“

Preletimo le nekaj zapisov, ki pričajo o njegovem udejstvovanju. V priročniku ‘Psihoterapevtska vodna ustanova dr. Arnolda Riklija’ avtor pri opisu prednosti in koristnosti bosonogega pešačenja navaja, “da je brez čevljev in le bosonog osvojil nekatere od najvišjih vrhov Švice in Avstrijskih Alp (seveda so takrat tako poimenovali tudi naše Julijske Alpe z našim najvišjim vršacem Triglavom op.a.) in to nikakor ne zaradi zabave ali junačenja, ampak zgolj v korist svojega zdravja.”

V letopisu oz. zborniku Avstrijskega alpskega združenja za leto 1866 in 1867 je npr. Arnold Rikli- Naravni zdravilec na Bledu, vpisan tako na seznamu članov, kot tudi eden od treh pooblaščencev Avstrijskega alpskega društva za Kranjsko. V izdaji letnika iz 1866 pa se je Združenje osebno zahvalilo Rikliju za podarjeni Kažipot po okolici blejskega zdravilišča.

Družinski kronist Wilhelm Rikli je v pismu Arnoldovem sinu Oskarju dne 29.12.1925 zapisal: “Tvoj oče je bil res zagrizen hribolazec in kot sem prebral v zgodovini ustanovitve Nemško avstrijskega alpskega združenja, je bil pod ustanovno listino A. Rikli iz Trsta podpisan tudi kot soustanovitelj.” Dejansko lahko res večkrat zasledimo Riklijevo ime v periodičnih izdajah združenja, tako npr. v Reviji za leto 1881.

Po avgustu 1778. leta, ko so najvišji vrh Julijskih Alp prvič osvojili štirje bohinjski srčni možje, je Triglav postajal eden največjih alpinističnih izzivov in sanjski cilj številnih avanturističnih pohodnikov. Kmalu po prihodu na Bled, se je tudi Rikli večkrat podal na sam vrh Triglava ter v času svojega delovanja v Zdraviliškem zavodu kot navdušen planinec prehodil mnoge, tudi najskrivnejše kotičke ‘kranjske Švice’. V priročniku ‘Kažipot okolice blejskega zdraviliškega kraja na Kranjskem’ je že leta 1862 predstavil tudi pohod na Triglav in natančno opisal celotno pot:
»Zadnjih 20 ‘klafter’ nazobčanega grebena, ki povezuje mali Triglav z velikim, je po večini širok le od enega do kakih petnajst palcev; na obeh straneh so vrtoglava brezna, na levi segajo dejansko do dna skalnatih kotanj, na desni skoraj navpično, približno 6000 čevljev globoko, prav do dna doline Vrat, zato večina hribolazcev ta greben prepleza samo ‘jahajoče’ … Kakšno navdušenje, kakšno veselje in ugodje ti zaobjame prsi, ko na obzorju ozreš le nepregledno množico čistine!«

Živimo zdravo po načelih Arnolda Riklija in ponovno odkrijmo mir in srečo v spoštovanju zakonitosti prvobitne narave prečudovitih Julijskih Alp

Iz knjige: Po sledeh Arnolda Riklija, Vojko Zavodnik

3. RIKLI V MEDIJIH

• Arnold Rikli in zavedanje zdravilne moči neokrnjene narave – avtor Vojko Zavodnik
• Arnold Rikli and the healing power of unspoilt nature – avtor Vojko Zavodnik

4. STROKOVNE OBJAVE

• Cvikl, D.; Avguštin, C.; Kreft, S. (2022). The Physiological and Psychological Effects Benefits of Forest Therapy (FT) on Tourists in the Kranjska Gora Destination. Forests 2022, 13, 1670.
• Cvikl, D. (2022). Forest Therapy and Well-Being Tourism Literature Review–With Assessment of Potential for Slovenia. Academica Turistica-Tourism and Innovation Journal, 15(1).
• Cvikl, D. (2016). Forest well-being tourist product: The case of shinrin-yoku, Obedska bara, Srbija. Turističko poslovanje, (18), 99-107.
• CVIKL, Darija, VODEB, Ksenija. The potential of non-wood products for development of forest tourism. V: Water recources. Forest, marine and ocean ecosystems : conference proceedings. Vol. 3. Sofia: STEF82 Technology, 2016. Str. 515-522, ilustr. International Multidisciplinary Scientific GeoConference SGEM … ISBN 978-619-7105-81-0. ISSN 1314-2704. [COBISS.SI-ID 1539042756], [WoS, Scopus]
• CVIKL, Darija, IVANKOVIČ, Gordana. Ekonomski modeli in učinki vrednotenja NWFP gozda v turistične namene = Economic models and impact assesment of nonwood forest products for tourist purposes. V: Economics & management: globalization challenges : conference proceedings. International scientific conference EMAN 2017, Ljubljana, Slovenia, March 30, 2017. Belgrade: Association of Economists and Managers of the Balkans … [et al.], 2017. Str. 946-959, ilustr. ISBN 978-86-80194-06-6. https://eman-conference.org/wp-content/uploads/2019/04/zbornik_radova_eman_2017_final_3.pdf.  [COBISS.SI-ID 22821429].
• Strategija slovenskega turizma 2022-2028